(seminarska naloga Matej Bunderla ) vir: www.protenis.si
1 Uvod
V tenisu se igralci spoprijemajo s hudimi psihološkimi situacijami. Kot rezultat tega, je nastal članek, v katerem je sodelovalo več sto prostovoljcev, ki se ukvarjajo s tenisom. Njihova naloga je bila navesti svoj največji psihološki problem, ki se jim pojavi morda dan pred tekmo, ali pa med samo tekmo oz. igro. Avtor članka dr. John F. Murray je iz dobljenih odgovorov izluščil 5 takih, ki se najbolj pogosto pojavijo in bodo v nadaljevanju podrobneje opisani.
2 Slab rezultat zaradi jeze
Več kot očitno je, da imajo težave z jezo igralci vseh starostnih kategorij. Problem jeze je v tem, da ruši zbranost, ritem igre, mišljenje med igro in intenzivnost igranja. Tenis je igra v kateri prihaja do veliko frustracij in pravilno soočenje z njimi je lahko velika prednost pred nasprotnikom. Igralec ki se nauči obvladovati jezo, velikokrat obvladuje tudi svojega nasprotnika.
2.1 Razumevanje in premagovanje jeze
Kaj je jeza, kako vpliva na predstavo v tenisu in kaj lahko storimo, da jezo obrnemo v svojo korist?
Jeza je vidna kot čustven odgovor na določeno stresno situacijo, lahko pa je tudi nevidna in sicer takrat, ko jo posameznik zadržuje v sebi. Jeza se lahko stopnjuje v bes, ta pa pripelje celo do »norosti«.
2.1.1 Jeza v tenisu
Za tenis je bilo dolgo časa značilno, da je to šport, ki besedo jeza sploh ne pozna. Danes je to popolnoma spremenilo. Jeza se kaže na vseh področjih igre kot: kričanje, slaba volja, preklinjanje, metanje loparjev, jeza na sodnike in samoobsodba. Nekontrolirana jeza skoraj vedno poslabša teniško predstavo.
2.1.2 Samoobvladovanje
Včasih se izkaže, da pa je jeza tudi koristna, vendar pa mora iti kontrolirana. Kot najboljši primer tega bi lahko navedli Johna McEnroea. Velikokrat je na zelo čuden in kontroliran način izkazoval jezo in s tem zmedel nasprotnika. Jezo pa lahko usmerimo tudi nase, pri tem pa moramo paziti, da se takoj po tem usmerimo na naslednjo točko, na storjeno napako pa čimprej pozabimo. Obstaja pa tudi nekaj načinov, kako obvladujemo jezo. Pomembno je, da mislimo na naslednjo točko, ne na prejšnjo, kjer smo storili napako; vsako slabo stvar moramo obrniti sebi v korist; ko nas prevzame jeza, jo moramo čimprej zajeziti (zavežemo vezalke, štejemo do 10…). Torej je jeza lahko zelo koristna, če jo obvladujemo, v nasprotnem primeru pa skoraj vedno vpliva na slabšo igro.
2.2 Napačno mišljenje
V igralcih se pogosto pojavijo mišljenja, ki vplivajo na samo igro vdanem trenutku, ali pa na vsako igro, ki jo bo ta igralec igral v prihodnosti. Igralec si ustvarja vzorce, ki so zelo moteč dejavnik. V nadaljevanju bo predstavljenih 7 najbolj pogostih dejavnikov.
1. »Zmagati moram vsako tekmo«
Igralci, ki imajo take misli, se postavljajo pod nenehno trpljenje po porazih. Celo največji igralci imajo le 50% možnosti za zmago proti igralcu, ki je približno enakega kova kot on. Zato je zelo neracionalno od sebe zahtevati same zmage – raje zahtevaj dobro igro!
2. »Nikoli ne smem narediti napake«
Napak ni mogoče odpraviti, lahko pa jih zmanjšamo, vendar šele takrat, ko bomo te napake delali na tekmah. Ni smiselno igrati v središče igrišča, saj s tem omogočimo oz. olajšamo nasprotniku ravno to, kar mi ne delamo – ciljanje na sam rob igrišča. Res, da ne naredimo napake v igri vendar rezultatov vseeno ni (dajemo si lažen občutek dobre igre).
3. »Vedno izgubim z višje postavljenim igralcem«
Stvar, katero moramo enostavno prezreti. Če ne gre drugače dodamo k nasprotnikovemu rangu še eno 0, ali pa se zabavamo s tem, ko igramo z dobrim igralcem. Vedeti moramo, da igralec na vrhu, gre lahko samo še navzdol.
4. »Samo veliki igralci imajo samozavest«
Samozavest je na razpolago vsem, ki pričakujejo najboljše.
5. »Ne morem igrati dobro, ko sem živčen«
Da smo živčni je povsem normalno. Pravi sovražnik nastane šele takrat ko združimo živčnost z negativnim mišljenjem.
6. »Ko izgubim zbranost, jo ne morem več pridobiti«
Ko izgubimo zbranost, se s tem poveča še strah in izguba samozavesti. Težko je ostati zbran v neki stvari zelo dolgo časa, ključ pa je v tem, kako to zbranost pridobiti nazaj.
7. »Ne morem zmagati tretjega niza proti mlajšemu in kondicijsko boljšemu igralcu«
Velikokrat je to na žalost res, vendar z zbrano in pametno igro pri kateri točke skušamo doseči čimprej je vse možno. Vedeti moramo, da če smo mi utrujeni, je vsaj malo tudi naš nasprotnik.
2.3 Razpoloženje
Razpoloženje je definirano kot trenutno počutje oz. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja. Razpoloženje se zelo hitro spreminja in je občutljiva na notranje in zunanje dejavnike ter glede na našo oceno nekega dogodka. ločimo 2 tipa razpoloženja. Prvi tip so psihološke motnje (depresija), ki zahtevajo pomoč psihologov, v drugi tip pa sodijo vsakdanja razpoloženja, katera se pojavljajo tudi v tenisu.
2.3.1 Razmerje med razpoloženjem in igro
Glede na razpoloženje se spreminja tudi naša igra. boljše kot je razpoloženje, boljša bo igra in obratno. Postavlja pa se vprašanje, kako naj bi merili razpoloženje. Eden od načinov je pisanje dnevnika, drugi način pa je določanje razpoloženja po 6 stopenjski lestvici z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Glede na opravljene meritve, je avtor ugotovil, da vrhunski športniki presegajo normalne meje razpoloženja – torej so dobro razpoloženi, ko dosegajo vrhunske rezultate.
2.4 Lajšanje stresnih situacij v tenisu
Nekateri igrajo tenis, da se ognejo stresnim situacijam, spet drugim je tenis stresna situacija. Veliko je igralcev, ki so dobri na treningu, vendar na tekmah ne najdejo prave forme, ker se ne znajo spoprijeti s stresom. Obstaja mnogo formul za premagovanje stresa (toliko kot za hujšanje). Večinoma so to vaje z globokim dihanjem in sproščanjem mišic. Za sproščanje mišic obstajata 2 vaji, ki bosta predstavljeni. Prva je vaja pred tekmo druga pa med samo tekmo. Vendar velja opozoriti, da je te vaje potrebno izvajati redno, drugače nimajo učinka.
1. 10 minutna vaja pred tekmo:
1. minuta – Pred ogrevanjem najdemo miren kraj, se udobno namestimo, zapremo oči in se sprostimo.
2. minuta – Vdihujemo 6 sekund in izdihujemo 10 sekund.
3-8 minuta – Ko vdihujemo napnemo vse mišice, ko pa izdihujemo jih sprostimo.
8-10 minuta – Predstavljamo si sebe kako smo dobri v igri, nato si na hitro raztegnemo posamezne mišice.
2. Vaja na igrišču
Tekma že pošteno teče in stres se vrača.
1. Sprijazniti se moramo da smo pod stresom, zavedati pa se moramo tudi posledice, ki jih stres prinaša.
2. Med odmori globoko vdihujemo in napenjamo mišice, ki so najbolj delale (ramenske, noge) ter izdihujemo in jih sproščamo.
3. Prikličemo rutino, ki smo jo izvajali pred tekmo in si predstavljamo svojo naslednjo točko do potankosti.
3 Preveč razmišljanja med samo igro
Velikokrat je dobrodošlo, da pred samo tekmo razmišljamo o nasprotniku in strategiji. Prav tako razmišljanje pa med samo tekmo ni dobro in najbolje je, da se sproti prepuščamo posameznim dogodkom.
3.1 Skrbi naj ti bodo v korist
Strah in skrbi so stalni sovražniki v tenisu in zmanjšanje skrbi je ključ do uspeha. Vendar pa so trenutki, ko je bolje če je skrb prisotna vsaj malo in nismo popolnoma sproščeni.
1. Z analizo naših iger je potrebno spoznati kaj je najprimernejše za našo igro. Rezultat teh analiz nam bo dal boljše razumevanje tega, kaj hočemo.
2. Usmeri se v faktorje, ki jih lahko sam obvladuješ (igra, taktika…), ne pa na vreme ali gledalce.
3. Ostani zbran kolikor je le mogoče, če ne izvajaj vaje za relaksacijo.
4. Na nasprotnika se na treningu dobro pripravite. Tako bo skrb prerasla v samozavest.
5. Ko igraš s slabšim igralcem bodi bolj zaskrbljen.
6. Vedno imejte dobro mnenje o sebi.
3.2 Zresnite se na treningu
Treninge je vedno potrebno izvajati 100%, tako s fizične kot s psihične strani. Če tega v danem trenutku nismo sposobni, je bolje, da pospravimo garažo ali kaj podobnega. S tem ko smo dobro opravili trening, se nam poveča tudi samozavest na tekmah in neka stabilnost v igri. Zelo dobri so taki treningi, ki se dogajajo pod napetostjo, ki se dogaja tudi na tekmi. Tako na nek način simuliramo pogoje na tekmi, pomembno je le, da najdemo sebi primernega nasprotnika, ki je dovolj motiviran. Če imamo možnost, da si nasprotnika pred tekmo ogledamo, je dobro če na treningu izvajamo udarce, ki jih nasprotnik težje vrača. Prav tako pa je dobro če vadimo tudi udarce, ki jih mi težje izvajamo. Seveda pa nikoli ne smemo pozabiti na mentalni trening.
3.3 Izločitev perfekcionizma
Perfekcionizem ali prizadevanje za popolnost in dovršenost na treningu, ne vodi ne do uspeha niti do sreče. Pravzaprav perfekcionizem vodi do nezanimanja za šport. Nekaj točk ki opisujejo izločitev perfekcionizma:
1. Cenite vsak majhen uspeh, postavljajte si manjše cilje.
2. Zavedajte se, da niste tako zanimivi za druge kot si mislite.
3. Skoncentrirajte se na lepe trenutke v športu. Naj vas rezultat ne prevzame.
4. Dovolite si, da boste delali napake.
5. Naj vas ne zanima končni rezultat, zastavljajte si manjše cilje npr. izboljšanje igre z osnovne črte.
4 Izguba samozavesti
Za mnoge je samozavest zelo težko nadzorovati, saj je v stalnem nihanju. Zato so igralci, ki znajo samozavest nadzorovati v veliki prednosti pred ostalimi. Večina jih misli, da je samozavest prisotna le pri zelo uspešnih, vendar to ni res, saj vsak lahko izboljša samozavest.
1. Misli: Dobri in samozavestni igralci med igro nikoli ne pomislijo na poraz ali stvari, ki niso pozitivno naravnane.
2. Čustva: Samozavestni igralci so vedno prepričani v svoje sposobnosti, ljubijo izzive in čutijo, da bodo prevladovali.
3. Akcija: Samozavestni igralci nikoli ne kažejo zunanjih znakov utrujenosti in šibkosti. Njihova mimika je vedno zmagovalna.
Obstajajo številne tehnike kako vzdrževati samozavest:
1. Pogosto predstavljanje uspešne igre
2. Povečanje fizične priprave
3. Vsake toliko časa igrajte proti rahlo slabšemu igralcu in si s tem povečajte samozavest
4. Naredite si seznam stvari, ki jih obvladate in ta seznam večkrat berite
5. Negirajte negativne misli, ki vam prihajajo na pamet. Npr. če je na vas velik pritisk si recite, da ste najboljši pod pritiskom.
6. Postavljajte si realne cilje, ko se uresničijo se bo samozavest povečala
7. Nikoli ne kaži mimike poraženca. Taka mimika bo vplivala na še slabšo vašo igro in na boljšo igro nasprotnika.
8. Na treningu delaj stvari, ki ti ne gredo najbolje in s tem bo na tekmi vse manj trenutkov, ko ne boste verjeli vase.
4.1 Soočenje s strahom
Strah se v tenisu pojavi, ko razmišljamo o možnosti, da bomo napravili napako, da bomo izgubili dvoboj ali takrat, ko začnemo dvomiti o samem sebi. Strah narašča s pomembnostjo posameznega dogodka. Igra postaja vse bolj previdna in s tem posledično neuspešna, servisi so počasnejši in nasprotnik to hitro izkoristi sebi v prid.
4.1.1 Strah ni živčnost
Pomembno je, da ločujemo med strahom in živčnostjo. Medtem, ko ima strah vedno negativne posledice, živčnost pogosto pripelje do boljše igre. Torej nam nervoza da dodatno energijo v kritičnih trenutkih, strah pred tem kaj bo šlo narobe, pa ni nikoli dobrodošel.
4.1.2 Premagovanje strahu
Ne obstaja hitre in preproste rešitve kako omejiti strah. Vseeno pa obstaja nekaj idej, kako ga omejiti.
1. Pozabiti moramo na to, kako nas vidijo drugi.
2. Razmišljaj kot zmagovalec tako na igrišču kot zunaj njega.
3. Razmišljaj o svoji najboljši igri, na najslabše pa hitro pozabi.
4. Ko te je med tekmo strah, pomisli, da se enako godi nasprotniku.
5. Napete trenutke imej za izziv (rezultat 4:5 za nasprotnika v zadnjem nizu).
4.2 Kako se pobrati po slabih igrah?
Nihče ne mara porazov, tudi najbolj potrpežljivi se jih naveličajo, če jih je preveč zapored. V tem trenutku pride do stanja, ko se zdimo sami sebi nasprotnik. Iz takih položajev se je zato zelo težko izvleči, saj so psihične lastnosti tekmovalcev zelo načete.
4.2.1. Kako pride do padcev?
Na to vprašanje obstaja mnogo odgovorov. Zaradi kompleksnosti športa lahko prihaja tudi do situacij, ko npr. 6-krat zapored izgubimo proti precej boljšim nasprotnikom, ko pa bi morali zmagati, pa ponovno izgubimo zaradi psihične nepripravljenosti. Na padce imajo velik vpliv tudi pričakovanja. Negativne misli, slabo mnenje o sebi prav tako hitro pripeljejo do padcev.
4.2.2 Kako se iz padcev izvleči?
Prva stvar, ki jo lahko naredimo, je ta, da se za kratko ali dalj časa umaknemo iz športa. Ko si najdemo čas zase in analiziramo pretekle dogodke, se posvetimo nadaljnjemu delu, ki naj bi potekalo po naslednjih točkah.
1. Vzamemo si nekaj časa in razmislimo, zakaj imamo radi naš šport. Če ne najdemo pozitivnih odgovorov, naj počitek traja dalje.
2. Dopovejte si, da boste v naslednjih treh mesecih igrali le zaradi stvari, ki ste jih navedli v točki 1.
3. Poleg športa s katerim se intenzivno ukvarjate, si vzemite še nekaj časa za druge športe. V primeru da ste tenisač, igrajte nekaj ur na teden košarko ali nogomet. s tem si boste napolnili vaše »teniške baterije«.
4. V naslednjih dveh tednih se posvetite samo temu, kako ste med treningom zbrani in se ne zmenite za napake ali poraze. Zbranost ocenjujte z ocenami od 1-10.
5. Zamenjajte način treniranja. Morda vrsto podlage, partnerja, taktiko ali pa vašo opremo.
6. Pozabite na to, da morate zmagati ali da ste izgubili. osredotočite se le na igro.
7. Če vam po vseh teh korakih ne uspe, si najdite strokovno pomoč.
5 Porazi
Vsi se strinjamo da porazi niso dobri, vendar vedno mora nekdo izgubiti. Zanimivo je, kako nas ljudje po vsaki tekmi povprašajo o rezultatu, na stotine potez pa kar pozabijo. Velikokrat v življenju bomo izgubili, a nas to ne sme prevzeti, da se ne pojavi tisti slab občutek po porazu. Še bolj pomembno pa je, da ne mislimo na to da moramo zmagati, pomembna je igra.
5.1 Malo je veliko
Vsi bi radi vedno zmagovali, a take sanje so povsem nezanimive. Predstavljajte si, kako nezanimivo bi postalo vsako tekmovanje. Kar si resnično želite je to, da bi bili v vsakem elementu nekoliko boljši. Zato si zadajte cilje, ki so za vas realni in jih uresničujte tako na treningih kot na tekmah. primer takega treninga bi bil sledeč:
1. Povečajte prihode k mreži za 10%.
2. Povečajte % prvega servisa s 55% na 70%.
3. Vsako negativno besedo na igrišču zamenjajte s pozitivno.
4. Udari sigurno žogico vsaj v 50%, ko si v velikih težavah.
5. Zmanjšaj svoje napake za 5 na niz.
5.2 Sprejemanje poraza
V vseh športih nas učijo, da je poraze potrebno lepo sprejemati. Pa vendar ni tako. Namesto, da bi nasprotnikom čestitali za zmago, jih ignorirajo, spakirajo in gredo v slačilnico, jih žalijo ali pa ne sežejo v roko, kot je običaj pri tenisu.
5.2.1 Končni rezultat
Nekateri igralci postanejo tako obsedeni s končnim rezultatom, da je možnost za poraz 10x večja. Takšna miselnost ne le da moti mentalno zbranost, pač pa tudi vpliva na povečanje strahu in pritiska. Takšni igralci nikoli ne pokažejo vljudnosti do nasprotnika, saj so še vedno obsedeni rezultatom.
5.2.2 Stremljenje za popolnostjo
Igralci, ki stremijo k popolnosti, to pogosto počnejo, da bi zadovoljili drugim, ali pa živijo v nerealnem svetu. Zato taki igralci po porazu ne vidijo nič drugega kot še en velik neuspeh za njih, ne vidijo pa uspeha nasprotnika. S takim vedenjem pa le še dodatno motivirajo nasprotnika in si nakopljejo mnoge sovražnike.
5.2.3 Nezrelost
Taki igralci mislijo, da imajo vso kontrolo nad celotno tekmo. Zaradi njihove egocentričnosti ne spoštujejo nasprotnika, njihova prevelika samozavest pa jih vodi do še več porazov.
5.2.4 Kaj storiti?
1. Takoj po dvoboju se rokuj z zmagovalcem in mu nameni kakšno lepo besedo.
2. Izogibaj se izgovorom za tvoj poraz. Raje se posveti zmagovalcu in njegovi dobri igri, kot pa svojemu porazu.
3. Ohranjaj dobro voljo, saj je vendarle samo tenis.
4. Naredi seznam kaj vse boš naslednjič naredil bolje in to res stori.
5. Iz poraza se nekaj nauči.
5.3 Pozornost in koncentracija
Vseskozi smo pod stalnimi dejavniki, tako notranjimi kot zunanjimi. Teh dejavnikov je zelo veliko, zato pravilno osredotočenje pomeni zelo veliko. Temu pravimo selektivna pozornost. Nekateri športni psihologi menijo, da je selektivna pozornost najpomembnejša kognitivna lastnost športnika. Koncentracija na drugi strani pa je sposobnost dolgotrajnejše pozornosti na neko stvar. Koncentracijo je težko vzdrževati, saj iz okolja stalno prihajajo razni dražljaji. V tenisu je to še posebej pomembno, npr. če zazvoni telefon nekega gledalca pred odločilno točko, ima lahko to velik vpliv na končni rezultat. Tako selektivna pozornost kot tudi koncentracija pa se lahko naučita, prav tako kot servis, backhand… v nadaljevanju bo opisana ena izmed možnosti kako to treniramo.
1. Izogibajte se negativnim mislim in občutkom.
2. Ozirajte se le na sedanjost. Ob napaki si zamislite le popravek in takoj se osredotočite na samo igro.
3. Imejte besedo, ki vas bo med igro stalno opominjala, da ostanete zbrani (npr. zberi se).
4. Mislite na vsako nalogo posebej in ne na končni rezultat.
5. Med točkami se sprostite in usmerite pozornost v nek predmet. Nekateri igralci to storijo tako, da ravnajo strune na loparju.
6. Ne spuščajte se v pogovore z nasprotnikom ali sodniki.
7. Imejte stalne »rituale« med igro (odbijanje žogice 3x pred servisom).
8. Bodite pazljivi, ko ste utrujeni. Igralci običajno zgubljajo pozornost ko so utrujeni.
9. Trenerji naj bi poskrbeli za to, da lahko tudi sami izbirate vaje na treningu. s tem si boste povečali motivacijo, ki posredno vodi k povečanju pozornosti.
5.4 Osebna zrelost
Šport je bil pogosto označen kot metafora za življenje, saj simulira mnoge stvari (padce in vzpone, pozitivne in negativne stvari, pogum in strah…). Z rednimi nastopi se igralci navadijo na mnoge stvari, najbolj pa na poraze. Tako potrebujejo v življenju ob padcih (npr. izgubi ljubezni) veliko manj časa, da se poberejo.
V tenisu je uspeh določen le z zmago, zelo redko oz. nikoli pa ljudje ne povprašajo po sami igri. Po zmagi pa pride na vrsto še stotine tekem in veliko porazov. osredotočenje le na zmago, pa pomeni še slabšo igro. Da pa v tenisu osebnostno zrastemo, se moramo naučiti živeti s porazi. V nadaljevanju bo predstavljeno nekaj primerov, kjer lahko osebnostno dozorimo.
1. Reševanje problemov – problemi na igrišču se kažejo kot zanimiva sestavljanka in ne kot neka pot, ki nas odi v večne poraze.
2. Obnova energije – dober dvoboj, nas z mislimi odpelje od vsakdanjih problemov, poleg tega pa se nam poveča fizična pripravljenost.
3. Z zmagami in dobro igro se nam poveča samozavest, ki se pojavlja tudi drugod v življenju.
4. Večanje samospoštovanja.
5. Ne bodite preveč resi – v igri dajte vse od sebe, poraze pa vzemite kot dobro šolo za naprej.
6. Zabavajte se – veselje pripomore k hitrejšemu učenju in boljši predstavi.
7. nikoli ne obupajte, niti pri izidu 5:0.
6 Panika v ključnih trenutkih
Vsi postanemo panični v ključnih trenutkih, ključ pa je v tem, da to paniko čimbolj zmanjšamo. Kako odpravljamo paniko, je bilo v seminarski že veliko govora, predstavljene so bile tehnike za odpravo stresnih situacij, zato se v tem poglavju ne bom ponavljal. Predstavljena pa bo tekmovalnost, ki je ključen element ob zaključkih srečanj.
6.1 Tekmovalnost v tenisu
1. Zmage – Zelo tekmovalni igralci si zmage pripisujejo le sebi in svoji dobri igri. Manj tekmovalni igralci pa zmage pripisujejo zunanjim dejavnikom, največkrat slabemu nasprotniku. razlika med obema tipoma je očitna. zelo tekmovalni igralci vse pripišejo sebi in si s tem izboljšajo samozavest za naslednjo igro.
2. Porazi – Visoko tekmovalni igralci pripisujejo poraze slabi strategiji in dobremu nasprotniku. Za nizko tekmovalne igralce pa je poraz posledica slabe pripravljenosti tako psihične kot fizične. torej je treba po porazu čestitati nasprotniku in verjeti, da bomo v prihodnje uspešnejši.
Še nekaj poti do izboljšanja tekmovalnosti:
1. Osredotočite se na delčke oz. posamezne naloge in ne na končni rezultat.
2. Uživajte v igri.ž
3. Najdite si nasprotnike, ki so enako dobri kot vi, ali pa malenkost boljši.
7 Zaključek
V seminarski nalogi je bilo predstavljenih 5 problemov, ki se redno pojavljajo v tenisu. Ti problemi so: slab rezultat zaradi jeze, preveč razmišljanja med samo igro, izguba samozavesti, porazi in panika v ključnih trenutkih. Problemi so si med seboj zelo povezani in lastnosti iz enega problema lahko prenašamo v drugega. Za vsak problem obstajajo neka pravila, ki jih z ustreznimi vajami lahko dosežemo in s tem izboljšamo rezultate. V seminarski nalogi so predstavljeni tudi nekateri postopki, ki vodijo k izboljšanju kakovosti igre predvsem v smislu psihološke priprave. Iz vsega zgoraj navedenega je moč priti do nekih zaključkov. Prva stvar, ki mi je najbolj zanimiva je opis, kako se izvleči iz kriznih trenutkov. Ker sem bil do nedavnega tudi sam aktiven športnik in sem zaradi slabih rezultatov, poškodbe in pomanjkanja motivacije zaključil kariero, sem se ob pisanju seminarske naloge zavedel, da se z ustreznimi postopki da vse nadoknaditi (od izgube motivacije, samozavesti, samoospoštovanja, itd.).
Če pa bi povzel celo seminarsko v enem stavku, pa bi lahko dejal, da se vse učenje začne z zavedanjem samega sebe.
8 Literatura
1. Mental equipment. (10.10.2003). Clear Lake City Boulevard: Tennis Server INTERACTIVE. Pridobljeno 19.10.2003 s svetovnega spleta:
http://tennisserver.com/mental-equipment/
Vir: www.protenis.si
Lp, Matej
– See more at: http://www.protenis.si/5-najvecjih-psiholoskih-problemov-v-tenisu.html#sthash.jVfOjWjs.dpuf
